»Ni ničesar, kar je zame oziroma za nas povsem samoumevno in vsakdanje. Pa vendar sodimo. Sodimo ves čas. Čeprav nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod nam torej pravica, da sodimo? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušamo predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da nehamo soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčimo?«
»Ti postopki sodijo v sklop postopkov, ki sodijo v skrajni odmik od načela transparentnosti, zato je to potrebno res v skrajni sili, kadar nastopijo takšne okoliščine, da ni druge možnosti.«
»Vsi smo že doživeli razočaranja v prijateljstvih in jih morda kdaj tudi sami povzročili. Zakaj nas takšne izkušnje tako zelo prizadenejo? Izdaje presenetijo in bolijo, a v sebi morda skrivajo tudi nekaj lepega: očitno ob njih izgubimo nekaj, kar nam je bilo zares pomembno.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju